Nemška zvezna vlada, na čelu s Friedrichom Merzom, si prizadeva povečati investicijski potencial v državi. S povišanjem državnih izdatkov želi privabiti več zasebnega kapitala. To pobudo podpira tudi zavezništvo podjetij, ki je dalo pozitiven signal za takšno sodelovanje.

Znani nemški ekonomist Clemens Fuest, predsednik Ifo-Instituta, opozarja na gospodarski upad Nemčije. Po njegovem mnenju je stanje dramatično, saj se država že leta sooča z gospodarskim zatonom. Fuest izpostavlja, da se je državna potrošnja od leta 2015 povečala za 25 odstotkov, medtem ko so se investicije podjetij vrnile na raven iz leta 2015.

Po poročilu komisije za dolgoročno zagotavljanje pokojnin se bodo državni prispevki za zakonsko pokojninsko zavarovanje do leta 2030 prvič povzpeli nad štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Državni izdatki za pokojnine se bodo do takrat več kot podvojili, in sicer z 9,4 milijarde evrov v letu 2018 na 25,2 milijarde evrov v letu 2030.

Poročilo razkriva, da je finska vlada pod vodstvom premierke Sanne Marin trajno povečala državne izdatke, pri čemer se je sklicevala na pandemijo koronavirusa. Ta poteza naj bi imela dolgoročne posledice za finske javne finance.

Portugalska ima 12.800 gasilcev, vendar je tretja najslabša država v Evropski uniji po investicijah v zaščito pred požari. Država namenja približno 0,3 % vseh vladnih izdatkov za zaščito pred požari, kar je več le od Malte (0,2 %) in Danske (0,1 %). Lani je bilo v državah EU skupaj 390.600 poklicnih gasilcev, kar predstavlja 0,19 % celotne zaposlenosti v EU. V Portugalski gasilci predstavljajo 0,25 % celotne zaposlenosti v državi.

Mozambiška vlada ocenjuje, da bo leta 2026 kar 93,9 % vseh državnih izdatkov namenjenih za delovanje države, vključno s plačami in stroški dolga. Za notranje naložbe je predvidenih le 6,1 %. Samo za stroške osebja izvršilna oblast ocenjuje skoraj 214.253 milijonov meticalov (2.878 milijonov evrov), kar predstavlja 47,3 % vseh izdatkov. To je predvsem posledica konsolidacije reforme plač.